Dijaki (BIC Ljubljana) - program VT, Erasmus+ Srbija, junij 2026

Pred odhodom v Srbijo smo imele nekaj stereotipov, ki so se večinoma izkazali za resnične, nekateri pa so nas tudi presenetili. Ljudje so bili res zelo gostoljubni, prijazni in pripravljeni pomagati. Hrana je bila zelo okusna, vendar ni bila vedno tako mastna, kot smo pričakovale. Mesta so bila zelo živahna, še posebej v večernih urah, ko so bile ulice, restavracije in parki polni ljudi. Sprva nas je skrbelo, da bomo ljudi težko razumele, ker govorijo hitro, a smo se kmalu navadile. Med prakso smo pridobile veliko novega znanja in izkušenj. V zavetišču smo se naučile, kako vodijo evidenco živali in kako beležijo različne veterinarske posege. Imele smo tudi možnost asistiranja pri nekaterih posegih. V živalskem vrtu smo se veliko naučile o prehrani, oskrbi in potrebah različnih živalskih vrst. V prostem času smo raziskovale Beograd, obiskale številne znamenitosti, poskusile lokalno hrano ter bolje spoznale srbsko kulturo in način življenja. Celotna izkušnja je bila nepozabna, saj sm...

Zadnji dan smo se zbudile in začele s pakiranjem prtljage. Ob 11. uri je profesorica pripeljala kombi, vanj smo naložile vse svoje stvari in se odpravile proti Sloveniji. Med vožnjo smo takoj po prečkanju srbsko-hrvaške meje na travniku ob izvozu za Zagreb opazile psičko s tremi mladiči. Nahajali so se tik ob cesti, kar je bilo nevarno tako za njih kot za promet, zato smo poklicale center za nujno pomoč, kjer so nas preusmerili na pristojno zavetišče za tisto območje. Sporočile smo jim natančno lokacijo živali, oni pa so nam zagotovili, da bodo poslali pomoč. Upamo, da so psička in mladiči kmalu prišli na varno. V poznih popoldanskih urah smo prispele v Ljubljano, s tem pa se je naša mobilnost zaključila. Iz Srbije odhajamo polne novih znanj, izkušenj in lepih spominov, ki jih ne bomo nikoli pozabile.  Za konec bi se rade zahvalile tudi profesorici Alji, ki nas je spremljala skozi celotno mobilnost ter nam s svojimi odličnimi idejami pomagala odkriti številne zanimive kotičke Be...

Dopoldne smo se odpravile do tržnice Zeleni Venec, kjer smo kupile domače pridelke kot darila. Za tem smo odšle na brunch v Kafeterio. Danes je bil Narodni muzej zastonj, zato smo se odločile, da si ga ogledamo. To je največji in najstarejši muzej v Srbiji. Ustanovljen je bil leta 1844 in se nahaja na Trgu republike v samem središču Beograda.  V muzeju hranijo več kot 400.000 predmetov, od prazgodovinskih najdb do srednjeveških ikon, slik, kovancev in del evropskih mojstrov. Za kosilo smo si zaželele pico, zato smo se usedle v tradicionalno italijansko resta vracijo, kjer so nam postregli z odlično hrano. Sprehodile smo se tudi do Kalemegdana, kjer smo kupile še zadnje spominke za domov.  Po kratkem počitku smo se z avtobusom napotile do Genex Towerja, znanega tudi kot "vrata Beograda". Na avtobusni postaji smo srečale tudi Kristjana iz živalskega vrta in z njim malo poklepetale. Genex tower je eden najbolj prepoznavnih simbolov Beograda in eden najslavnejših primerov brutali...

Dopoldne smo se odpravile raziskovat nekaj najbolj znanih primerov brutalistične arhitekture v Beogradu. Navdušila nas je stavba, ki ji domačini pravijo "Televizorka". Ime je dobila zaradi značilnih kvadratnih oken, ki spominjajo na stare televizijske zaslone. Stavba je bila zgrajena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je eden najbolj prepoznavnih primerov jugoslovanskega brutalizma. Brutalizem je arhitekturni slog, za katerega so značilne masivne betonske konstrukcije, geometrijske oblike in poudarjena funkcionalnost. Med sprehodom smo si ogledale še nekaj podobnih blokov. Zanimivo je bilo videti ta del Beograda in spoznati še eno plat njegove zgodovine. Nato smo se odpravile na kosilo. Poskusile smo tradicionalno srbsko hrano - filane paprike, čevape in karađorđevo šniclo. V planu za popoldne je bil obisk Ade Ciganlije. Gre za velik rečni otok in rekreacijsko območje, ki mu domačini pogosto pravijo kar "beograjsko morje". Ob reki Savi so z jezom ustvarili ...

Meta, Kalina: Današnji dan je bil zaznamovan z zvermi. Zjutraj smo počistili ograde, dopolnili bazene in fontane z vodo in živali izpustili v svoje ograde. Z visokotlačnim čistilcem smo tudi očistili nekaj sprehajalnih poti. Po odmoru smo se lotili hranjenja živali. Najprej smo nahranili štorklje, za tem risa, leva, hijene, osle in ovce, ponija, volkove, ptice ujede, servale, jake in koze, afriške ježevce, prerijske pse, puščavske lisice, rakune, jazbeca, kuno,... Zdelo se nama je zelo lepo, ko sva videli čisto majhne mladičke servala. Za konec sva se od Kristjana in oskrbnikov še zadnjič poslovili, se jim v imenu vseh zahvalili ter podarili darilo iz Slovenije. Oskrbnica Alma pa je v zahvalo tudi nam podarila čokolado. Pika, Lana: Najin zadnji delovni dan je potekal kot ponavadi. Opravili smo 15 kastracij in sterilizacij. Pri eni izmed sterilizacij veterinarka na eni strani ni našla jajčnika. Po dolgem iskanju je ugotovila, da se oba jajčnika nahajata na eni strani. Na koncu sva se po...

  Lana, Pika: Delo je potekalo kot vsak dan. Sterilizirali in kastrirali smo pse, kjer sva asistirali, vakcinirale sva jih proti steklini, jim dajali antibiotike in vodili evidenco. Danes sva se naučili tudi mikročipiranja psov in mačk: v vnaprej pripravljenem aplikatorju se nahaja čip, katerega vstavimo v področje vratu, podobno kot pri subkutani aplikaciji zdravil. Na to s čitalcem mikročipov preverimo, da je res vstavljen in aktiviran. Meta, Kalina: Dan sva začeli s čiščenjem poti v okolici ograde pingvinov. Za tem sva tam ter pri žirafah tudi pomili okna. Na to smo se odpravili do inkubatorja z mladičem pingvina, ter ga prestavili ven na sonce in ga nahranili. Po pavzi nama je oskrbnica Alma povedala nekaj zanimivih dejstev o pingvinih (parijo se februarja, samica najprej izleže 1 jajce na to pa čez 5 dni se drugega, trenutno so v obdobju menjanja perja, vsak dan jim v hrano dodaja vitaminske dodatke). Opazovali sva tudi kako jih je nahranila. Popoldne smo si želele ogledati pr...

Meta, Kalina: Dan sva začeli zgodaj in se odpravili proti živalskemu vrtu. Na začetku sva dve uri pomagali v kuhinji s pripravo obrokov za živali. Za tem naju je prevzel oskrbnik Nikola, s katerim sva odšli do ograde žiraf. Tam sva pometli stopnice, ter očistili okna ograde in vrat. Med pavzo sva videli tudi lačno veverico, ki je želela ukrasti nekaj kruha. Na to nama je Kristjan prinesel sladoled saj je bilo danes res vroče. Odpravili smo se do ograde lemurjev, kjer je potekalo snemanje dokumentarne oddaje za rusko televizijo. Populili sva nekaj plevela in skupaj smo premaknili nekaj debel in štorov, da imajo lemurji več možnosti za plezanje in skrivanje v senci.  Lana, Pika: Dan se je začel podobno kot vedno, vendar danes ni bilo Maje saj je odšla na dopust. Delo je potekalo počasneje, saj drugega tehnika nimajo in sta veterinarja Dejan in Aleksandra morala anestezijo aplicirati sama. Med delom nas je obiskala tudi majhna miška, ki nas je kmalu zapustila in odšla v nebesa. Zelo ...

Danes smo zamenjale lokacije opravljanja prakse. Meta in Kalina sva začeli z delom v živalskem vrtu, Pika in Lana pa sva se odpravili proti azilu Rakovica. Meta, Kalina: Zjutraj sva se dobili s Kristjanom, ki naju je pospremil do ograde pingvinov. Tam sva pometli okolišnje poti in pomili nekaj oken, zraven pa opazovali čiščenje bazena. Za tem so naju odpeljali do garderobe, Prevzel naju je drug oskrbnik, s katerim smo se sprehodili do antilop. Pograbili smo slamo ter iz nje naredili snope, da se jih bo uporabilo v "hotelu za žuželke". Po tem sva odšli do vivarija, kjer sva zunaj pazili na dve kači, medtem ko jim je oskrbnica pripravila terarij. Kači sta bili vrste kolumbijska mavrična boa, saj se na soncu njihove barve odsevajo v lepo mavrico. S tem je bilo najino današnje delo končano. Sprehodili sva se še do petting zoo-ja, kjer sva pobožali nekaj koz in se za tem odpravili proti apartmaju. Pika, Lana: Ob pričetku dela naju je veterinarska tehnica Maja naučila vodenja evide...

Pika, Lana: Danes je bil najin zadnji dan v živalskem vrtu. Pomagali sva pri čiščenju ograd divjih mačk in opazovali hranjenje levov, tigrov, risov, hijen…katere smo nahranili s podganami ali surovim mesom. Marabuji (velika afriška štorklja) pa sva postregli s surovimi piščančki. Bila sva tudi priči “masakru”, saj je oskrbnik iz boksa vzel podgane in jih metal ob tla da so poginile.  Ob zaključku najinega delovnega dne sva se poslovili od zaposlenih in se zahvalile za prijaznost in lep sprejem v njihov kolektiv. Veseli sva za pridobljeno novo znanje in izkušnje. Meta, Kalina: Danes sva se še zadnjič odpravile do zavetišča Rakovica. Na sporedu za posege je bilo manj psov kot ponavadi, vendar jih je izvajal le en veterinar (Dejan), zato je delo potekalo počasneje. Vseeno so nam pripeljali še dodatnih 5 mačk in 2 psa. Ker je bil tempo dela počasen, so nama pokazali kako se izvaja hitre teste za corona in parvo virus, lyme disease in Ehrlichia canis, na katero je bil pes tudi pozitiven...

Dopoldne smo se s profesorico odpravile do privatnega zavetišča za pse v Draževcu, pri gospe Svetlani. Zavetišče se nahaja kar daleč od glavne ceste, zato nam je pot do tja povzročila manjše težave. Napačno smo skrenile s poti v gozd, ampak smo kmalu ugotovile da to ni prava pot. Cesta je bila zelo ozka, zato je bilo obračanje skoraj ne mogoče. Gospod, ki je ravno kosil svoj travnik smo prosile, če lahko tam obrnemo in nam je to na srečo dovolil, drugače bi s kombijem verjetno pristale v jarku in tam obtičale. Na srečo nam je kmalu uspelo poiskati pravo pot.  Takoj ob prihodu nas je že presenetila situacija - pes je nepremično ležal na tleh, močno sopel in imel rahlo povišano temperaturo. Pokrili smo ga z mokro brisačo in mu zmočili tačke, saj smo sumili na vročinski udar. Nad samim zavetiščem smo bile presenečene, saj smo v Sloveniji navajene višjega standarda. V oskrbi imajo veliko število psov, zato tam vlada zmeda.  Hitro smo se lotile dela, saj nas je priganjal čas. Nekat...